V letošnji akciji Radi pišemo z roko so sodelovali vsi učenci šole, Osnovna šole Dobravlje, Podružnične šole Skrilje, to je 77 otrok od 1. do 4. razreda.
Letošnje delo so začeli tako, da smo učencem predstavili letošnjo temo in njen pomen. Ob tem so se pogovarjali o tem, koliko časa dnevno ali tedensko porabijo za delo ali igre na računalniku in, kakšen pomen ima računalnik v današnjem svetu in v službi njihovih staršev. Prebrali so pismo ministra za šolstvo, gospoda Pikala, ki je učencem lepo predstavil pomen pisanja z roko.
Učencem so predstavili vse dejavnosti, ki so jih izvajali v okviru tedna pisanja z roko in jih povabili, da tudi sami predlagajo različne dejavnosti.
Učenci 4. razreda so v knjigah, ki smo jim jih pripravili in v domači knjižnici, poiskali informacije in predstavili razvoj prve pisave. Pogovarjali smo se o tem, kakšen pomen ima za človeka razvoj njegove lastne pisave, od učenja prvih črt, črk do zapisa. Prvošolci so zapisali svoja imena, tisti, ki že bolje pišejo pa tudi prve kratke povedi o črkah. S prvošolci so četrtošolci naredili kratek intervju o tem, kako se počutijo, ko se učijo pisati prve črke in ko znajo zapisati in prevrati prve besede. Pri predstavitvi intervjuja na šolskem radiu so vsi učenci spoznali, da so občutki ob tem, ko nekaj sam zapišeš edinstveni in neponovljivi.
V tem tednu smo v vseh razredih namenili več pozornosti lepopisu, obliki zapisa. V četrtem razredu smo pri dodatnem pouku zapisovali pesmi z drugačno obliko.
Pri pouku smo več pisali in učenci so dobili manj fotokopiranih delovnih listov. Povedali so, da je veliko težje, ko morajo vse zapisati in, da šele sedaj vidijo, koliko več dela s pisanjem so imeli njihovi starši, ko so hodili v šolo.
Učenci četrtega razreda so pri likovni umetnosti ustvarjali svojo inicialko.
Učenci so na oblačke zapisali, kaj je zanje sreča. Ti zapisi krasijo šolski hodnik. Starši in , stari starši, ko pridejo po otroke, z veseljem prebirajo njihove zapise.
Ker je v tednu, ko je potekala akcija Radi pišemo z roko, potekala še akcija o varnosti v prometu, so s učenci domačim ali prijateljem pisali razglednice o tem, kako naj se obnašajo v prometu in zakaj je potrebno, da v vsakem trenutku pazijo na svojo varnost. Razglednice so lepopisno napisali in jih poslali naslovnikom.
K sodelovanju smo povabili tudi starše, ki so učencem napisali eno misel o sreči. V šoli smo primerjali pisave staršev in spoznali, da se lastne pisave zelo razlikujejo.
V akciji Radi pišemo z roko sodelujemo že nekaj let. V veliko pomoč so nam gradiva, ki jih pošljejo organizatorji. Učencem smo pokazali lastne pisave znanih Slovencev, ki so jih primerjali, pa tudi kritično ocenjevali.
Ob koncu akcije smo skupaj z učenci evalvirali akcijo, se pogovorili o njenem pomenu in jih vprašali, kaj bi še predlagali za delo v naslednjem letu.
Učenci so akcijo zelo lepo sprejeli. Starejši učenci so jo že sprejel kot del pouka. Zelo zanimivo se jim zdi, kako je lastna pisava edinstvena, neponovljiva.
Eden od učencev je rekel: »Se mi zdi, da je pisava prav podobna njegovemu lastniku.«. Morda je res tako.
Akcija Radi pišemo z roko je v teh letih postala del našega dela, našega pouka in veselimo se sodelovanja v prihodnjem letu, so še zapisali.
