Osrednja pozornost letošnjega Tedna pišemo z roko bo pisanje posvetil v knjige. Udeleženci Tedna sprašujejo, ali pisati posvetilo neposredno v knjigo ali napisati posvetilo na listek, češ, le avtorji knjig naj bi pisali neposredno v knjigo.
Osebno si tu ne želim pravil. Menim, da je stvar tistega, ki podarja knjigo, kako se bo odločil. Pomembno je, komu namenjamo knjigo. Sama spodbujam pisanje posvetila neposredno v knjigo. Konec koncev je le peščica ljudi, ki ima to srečo ali možnost, da dobi posvetilo avtorja. Poleg tega človeku večkrat več pomeni posvetilo družinskega člana, prijatelja ali šefa kot pa avtorja knjige. Tu gre za čustveni, neposredni osebni odnos. V vseh tovrstnih primerih je pisanje z roko pomembno, saj izraža izvirnost tistega, ki je posvetilo napisal z roko. Posvetilo v knjigi zagotavlja trajni spomin na določeno osebo, ki je knjigo podarila. Čez več let se bomo v največ primerih s toplino v srcu spomnili osebe, ki nam je podarila knjigo. Vsekakor naj bo v posvetilu napisano, komu je namenjeno, kdo ga je napisal (čitljiv podpis), zakaj in kdaj.
