‘Otroci so zelo zavzeto sodelovali. Teden pisanja z roko jih je tako zelo navdušil, da smo vse podaljšali še na 2-3 tedne, saj so otroci prinašali pisave babic in dedkov, kuharske knjige, sporočila zapisana z njihovo pisavo… Pripravili smo veliko dejavnosti (povabili gospo, ki nam je predstavila kaligrafijo, babico, ki nam je predstavila svoje življenje v šoli in učenje; direktorja, ki nam je povedal svojo zgodbo). Raziskovali smo pisave znanih Slovencev, ki so pomembno vplivali na razvoj slovenskega jezika. Prav gotovo je Teden pisanja z roko ostal v srcih otrok kot tudi učiteljev – celo staršev ter babic in dedkov.
To je nekaj, kjer bi lahko sodelovale vse slovenske šole. V naši Osnovni šoli imamo že po sami metodologiji veliko dela z roko, razvoja grafomotorike, ki otroka obravnava kot posameznika. Prav tako pa nas je ta projekt navdušil in vzpodbudil, da razumemo pomen pisanja z roko, kako zelo je pisava pomembna, da ima vsak svojo, individualno, posebno pisavo. To je nekaj, čemur je potrebno dati v današnjem času tehnologije, računalništva – mnogo večji pomen!’